Turistično društvo Kanja Trzin je 15. oktobra organiziralo dvoje predavanj: prvo o zasaditvi zadnjega počitka in načinu spravila okrasnih rastlin preko zime, ter drugo, o tujerodnih invazivnih rastlinah. Prvo predavanje direktorice GAIA gospe Lorete Vlahović, lahko povzamemo:
Preden se lotimo zasaditve groba moramo upoštevati lego le-tega, dobro premisliti, koliko časa bomo imeli za negovanje, saj je od tega odvisno, katere rastline bomo izbrali in pomembno je, da zadnje počivališče vsaj delno prikaže tudi način življenja pokojnika. Najmanj dela bo z grobovi, kjer bomo zasadili zimzelene rastline, površino pa prekrili z lubjem, prodom ali drobnim peskom. Takšni grobovi so vedno lepo urejeni, vse leto enaki, kar pa ni najbolj po slovenskem okusu. Odločimo se lahko za zimzelene rastline s travami ali grmički v kombinaciji s cvetočimi enoletnimi rastlinami, ki jih menjavamo ob letnih časih. Strokovnjaki, ki tudi pri grobovih zagovarjajo, da je manj več, pa priporočajo, da se na debelejši pesek postavi veliko kroglo posodo z nasadi primernimi letnem času. Na grobu naj bo samo en šopek, pa čeprav je praznik, in to obvezno v barvi nasada. Biti moramo zelo previdni pri izbiranju cvetja in barv, da je vse usklajeno in lepo, kar je tudi namen urejanja zadnjega vrtička. Ker smo Slovenci znani po prižiganju sveč, naj bodo tudi te v zmerni količini in v barvi nasada.
Zanimiva so bila tudi njena priporočila glede zimovanja okrasnih rastlin in drevja. Predvsem je važno, da poskrbimo za njihovo primerno zaščito pred nižjimi temperaturami. Rastline, shranjene zunaj lahko ovijemo s filcem, shranjenim znotraj pa pod lonec vedno namestimo primerno podlago /debel karton, ali stiropor/ ter jih letnemu času primerno zalivamo.
O tujerodnih invazivnih rastlinah, nekaj jih je nabrala tudi v Trzinu, je spregovorila gospa Tina Kralj.
Izpostavili smo koristi sodobne mednarodne trgovine, ki ima lahko včasih tudi nepredvidljive posledice. Namreč nekatere eksotične, očem prijazne rastline, ki jih kupimo v bližnjem cvetličnem centru in jih podarimo svojim bližnjim, lahko čez čas uidejo čez ograje naših domov na sosednji travnik ali v gozd. Nekatere tujerodne vrste se hitro prilagodijo na novo okolje in ker nimajo naravnih sovražnikov hitro rastejo v strnjenih sestavih. Prekrijejo in odvzamejo svetlobo in hrano drugim domačim rastlinam, ki so rasle na tem področju. Domače vrste tako prenehajo uspevati in tujerodne rastline prekrijejo obronke gozda, se razbohotijo ob potoku, železnici…
V Trzinu najdemo strnjene sestoje amorfe ob plinarni, čudovit japonski dresnik ob trzinski obvoznici in pri avtomobilskem servisu, raznobarvna peterolistna vinika pa čudovito uspeva na naših ograjah, prekriva pročelja hiš in se vije na sosednja drevesa. Nekatere divje rastoče invazivne rastline lahko povzročajo tudi hude alergije, kot recimo ambrozija, ki je k sreči v Trzinu še nismo zasledili. Vendar je bila videna v sosednjih Domžalah in v kratkem jo lahko pričakujemo tudi pri nas. Si predstavljate, da na vaši njivi namesto zelja začne rasti čuden plevel, ki se hitro razmnožuje in vam zmanjša pridelek? Ko ga želite odstraniti, pa ugotovite kako težko je to? Odstranjevanje posameznih rastlin, ko jih opazimo, je edini učinkovit način, da preprečimo razrast. Rastline je najbolje odstraniti s korenino vred in zažgati. Najbolje v času cvetenja preden naredi semena.
V Trzinu se nezaželene tujke že bohotijo ob robu zavarovanega območja NATURA 2000 in ogrožajo zavarovana področja naših mokrišč in tam živečih rastlin in živali. Ko se namreč zamenjajo rastline, se posledično spremeni celotno okolje vključno z živalmi, ki so se recimo prej hranile z robidnicami, ki prenehajo rasti zaradi tujih invazivk. Upamo, da bomo s skupnimi močmi ob podpori Občine Trzin uspeli organizirati akcijo odstranjevanja nevarnih rastlin in nadaljevali z ozaveščanjem, kakšno škodo lahko naredi rastlina v cvetličnem lončku, ki ga bomo podarili babici za rojstni dan.
