VABILO
NA VADBO ZA ZDRAVO TELO:
raztezanje, krepitev in sprostitev telesa
vsak petek od 19,00 do 20,00 ure
v mali telovadnici Osnovne šole Trzin
informacije Mojca /041 821 401/
Avtor: TD Kanja Trzin
POHOD PO OBMOČJU ŠTIRIH OBČIN
Turistično društvo Kanja Trzin in Turistično društvo Vodice
vabita na tradicionalni pohod po območju štirih občin,
ki bo v soboto, 30. oktobra 2010.
Zbirališče pohodnikov je pred Osnovno šolo Trzin ob 8.uri.
Tura, dobre štiri ure, bo vodila od jugovzhodne meje Občine Trzin, se nadaljevala z vzponom na Špruho, od tod na Dobenski predel, nadaljevala po označeni pešpoti na območju mengeške in vodiške občine. Za pohodnike bo na voljo prigrizek pri smučarski koči v Vodicah. Od tu dalje pa peš preko Gobavice v Trzin. Pohod je rekreativnega značaja in na lastno odgovornost, za trzinske pohodnike tudi kot športna značka.
Informacije in prijave na sedežu TD Kanja Trzin v CIH – telefon 01 564 47 30 ali pri vodji pohoda Tomažu Kralju na telefon 01 564 21 55.
PLESNA DELAVNICA
VABILO
NA PLESNO DELAVNICO SLOVENSKIH LJUDSKIH PLESOV
Turistično društvo Kanja Trzin in folklorna skupina Trzinka
vabita
občane in občanke na plesno delavnico
v kulturni dom Trzin, Mengeška cesta 9,
v petek, 29. oktobra 2010, ob 19.30 uri.
VBLJENI
RAZSTAVA S’KIRC
V Centru Ivana Hribarja v Trzinu je zbirko S’KIRC iz zasebne etnografske zbirke na ogled postavil MATJAŽ BROJAN, novinar, publicist, rezbar in raziskovalec krajevne preteklosti Domžal in okolice.
Kot je v vabilu Turističnega društva Kanja Trzin na odprtje razstave zapisano, je Trzin zagotovo prepoznaven po tem orodju – sekiri; znana je kamnita sekira iz mlajše kamene dobe, sekire mesarske obrti, ki je cvetela na prelomu 20. stoletja, sekire za spravilo lesa in tudi sekire kot turistični spominki. Trzinci še zdaj prisegajo na “trzinsko s’kerco” ki je bila nekdaj zbadljiv simbol za kraj in negove prednike.
V pozdravnem nagovoru se je župan občine Trzin g. Tone Peršak zahvalil gospodu Marjažu Brojanu za bogat prispevek pri ohranjanju kulturne dediščine in postavitvi na ogled enega od orodij – sekirice. V nadaljevanju je ponazoril verjetno verzijo, kako je sekirica predvsem kot delovno orodje povezana s Trzinom. Avtor razstave vabljenim pripoveduje, kako in zakaj je njegovo zanimanje že v otroških letih vzbudilo tesarsko orodje – sekira, s katero so povezani njegovi predniki in na odprtju razstave dodaja o svojih začetkih sestavljanja zasebne zbirke orodij naše kulturne dediščine. Spremno besedo in zahvalo gospodu Brojanu je imel prof. dr. Janez Bogataj, ki je posebej poudaril, da so tudi orodja bogate slovenske dediščine osnova danes tolikokrat izrečeni besedi trajnostni razvoj, ker tega, tudi brez bogatega znanja naših prednikov, ni. Predvsem mladina je tista, na katero je treba prenašati zavedanje za pomenu kulturne dediščine, ki se je izoblikovala v dolgih stoletjih razvoja naše družbe. Zgodbi o trzinski kamniti sekirici dr. Nika Sadnikarja so obiskovalci poslušali z zanimanjem, kot so ob prijetnem druženju razstavo z zanimanjem ogledali.
V kulturnem programu je nekaj ljudskih pesmi zapela moška pevska skupina Kerlci.
Razstava bo na ogled do 2. novembra 2010, v času uradnih ur Občinskega informacijskega središča, Ljubljanska 12/f Trzin.
VABILO – ORODIJ NAŠE KULTURNE DEDIŠČINE
R A Z S T A V A
ORODIJ NAŠE KULTURNE DEDIŠČINE
“S’KERCE”
IZ ETNOGRAFSKIH ZBIRK
NOVINARJA IN PUBLICISTA
MATJAŽA BROJANA
≈≈≈
Vljudno vabljeni na odprtje razstave
v torek, 12. oktobra 2010, ob 17.30 uri v
Center Ivana Hribarja /avla/
Trzin, Ljubljanska cesta 12/f
Spremna beseda:
Dr. Janez Bogataj.
S petjem bodo večer obogatili
MPZ »Kerlci«
Ogled razstave:
od 12. do 02. novembra 2010.
≈≈≈
MATJAŽ BROJAN, novinar, publicist, rezbar, raziskovalec krajevne preteklosti Domžal in okolice.
Matjaž nam je pripovedoval:
“Otroških let se spomnim tudi po svojem starem očetu Matiji Ravnikarju, slamnikarju iz Domžal. Njegov oče Boštjan, doma so bili na Prevali med Moravško dolino in Črnim grabnom, so Matijo sicer dali v uk za tesarja, a je naneslo, da je postal slamnikar. Ostalo pa mu je seveda tesarsko znanje in včasih, kadar je utegnil, je na domačem dvorišču tudi tesaril. Pet vnukov nas je bilo, ki smo se mu motovilili pod nogami, da smo mu bili pri delu gotovo v napotje. Mene je njegovo delo posebej zanimalo, saj me je včasih dobesedno odganjal, naj ne bom tako blizu sekirine ostrine.
Pod njegovimi rokami in z nekaj različnimi tesarskimi sekirami so nastajali zanimivi izdelki; najbolj se spomnim različnih lestev, ki jih je mojstrsko izdelal in pa seveda do bleska nabrušenih sekir. Prav občudoval sem njegovo veščino in sposobnost, kako skrbno je znal sekiri izostriti ostrino, da se je zableščala v soncu.
V nostalgičnem obujanju spominov na zgodnje otroštvo mi je nekoč pred leti prišla v roke takoimenovana “turška sekira”, potem pa sem skušal najti še druge za drugačno rabo. Nastala je zbirka, sicer še vedno nepopolna, a gotovo zanimiva za spoznavanje tesarskega orodja in tesarskega poklica. Vsakič, ko jo pogledam, se mi spomini vrnejo na starega očeta-in na mladost…
Povem naj, da je bil tesar tudi brat starega očeta Fran Ravnikar, ki je svoje osnovno tesarsko znanje izpopolnjeval na Dunaju. Ko se je vrnil v domovino, je postal cenjen in občudovan mojster pri gradnjah tesarskih mojstrovin. Njegovo delo je tudi domžalski kulturni dom /nekoč Društveni dom/, prav tako je bilo njegovo avtorsko delo pred koncem druge svetovne vojne požgan Sokolski dom v Domžalah. Fran Ravnikar je bil tudi graditelj lesenega, nedavno podrtega hotela Erika v Kranjski Gori, lesenih stavb in njihov tesarski uresničevalec še marsikje po Sloveniji.
Vse te zgodbe – povečini lesene – je v veliki in pretežni meri izdelala SEKIRA.”
Trzin je zagotovo prepoznaven po tem orodju – sekiri. Znana je kamnita sekira iz mlajše kamene dobe, sekire mesarske obrti, ki je cvetela ob prelomu 20. stoletja, sekire za spravilo lesa in tudi spominek. Trzinci še zdaj prisegajo na “trzinsko s’kerco”, ki je bila nekdaj zbadljiv simbol za kraj in njihove prebivalce. Zato nas veseli, da gospod Matjaž Brojan prav v našem kraju iz svoje bogate etnološke zbirke prvič razstavlja zbirko sekir.
40. DNEVI NARODNIH NOŠ – KAMNIK 12. SEPTEMBER 2010
Med narodnimi nošami v slovesnem sprevodu v noše odeti tudi Trzinci. Zares veličastno! Tako po pisani druščini narodnih noš kot številnih gledalcih in seveda dobri organizaciji. Bilo nas je dvajset skupaj s harmonikarjem in gosti na zapravljivčku našega voznika Francija Florjančiča. Čeprav zadosti dolga pot od Mercatorja do Kulturnega doma in ob vedenju o omiki v noše oblečenih, je minila ob zares prisrčnem pozdravljanju številne množice. Kamnik je zaživel v teh dneh, kar je bilo vidno ob gostoljubnosti verjetno vseh gostinskih lokalov in ponudbi izbrane domače in umetnostne obrti. Na koncu pa mešana druščina udeležencev sprevoda, sklepanje prijateljstev, vabila in seveda glasba. Utrujeni, vendar z dobrim občutkom, da smo tudi mi prispevali delček temu lepemu prazniku.
SUTRIO – Italija – praznik MAGIJA LESA
Rezbarji so 5. septembra spet razstavljali in ustvarjali iz lesa v italijanskem Sutriu. Kraj, ki leži pod vencem Alp ob avstrijski meji, je znan po treh večjih praznikih: košnje spomladi, lesa v septembru in jaslic pozimi. Na praznik, predvsem MAGIJI LESA, kot ga imenujejo domačini, sodeluje ves kraj in številni obiskovalci, ki znajo uživati v lesenih izpovedih, prihajajo iz Italije, Avstrije, Slovenije in drugod. Organizatorji so uspešni tudi v pridobivanju evropskih sredstev. Dodati je treba, da so naši rezbarji, letos jih je bilo sedem, v Sutriu vedno zaželeni udeleženci in so častno promovirali Trzin in Slovenijo.
VABILO NA POVORKO NARODNIH NOŠ
VABLJENI NA POVORKO NARODNIH NOŠ v nedeljo 12. septembra 2010 v Kamnik.
Vsi, ki imate gorenjske noše in radi sodelujete na podobnih prireditvah,
pridružite se nošam, ki bodo sodelovale v povorki
Turističnega društva Kanja Trzin.
Zbirališče je pred Mercator centrom v Kamniku ob 14.00 uri.
Informacije na sedežu društva 01 564 47 30
ali Danici Pandel GSM 031 29 49 54.
Vabljeni.