Kategorija: Sejmi in prireditve

NOČ ČAROVNIC – BUČERIJADA

NOČ ČAROVNIC – BUČERIJADA

Helloween, ali noč čarovnic po naše, so organizatorke TD Kanja po lanskoletni odmevni zabavi priredile, na veselje najmlajših, tudi letos, in to že v četrtek, ko nas je sonce še prijetno grelo, narava pa je bila odeta v paleto jesenskih barv. Otrokom, katerim je bila zabava namenjena, je bilo vseeno, četudi so kasneje izvedeli, da se niso zabavali na noči čarovnic temveč na bučerijadi.
Okrašen zabaviščni prostor urejen v stilu jeseni in prihajajočega praznika je pripravljen čakal na  druženje otrok oz. žuriranja, kot je pisalo na vabilu. Za sproščanje  ustvarjalne domišljije, so na pripravljenih mizah in klopeh male umetnike čakale potrebščine za izdelavo nočnih svetilk, netopirčkov in izrezovanju buč.
Da pa praznovanje nebi minilo brez pravih čarovnic, spidermanov, beatmenov, muckov, metuljčkov, dinozavrov, pajkov, pajkovih mrež, hello kitty, netopirjev…so mladi  modelčki v poslikavo nastavljali  svoje obrazke.
Po plesu in delu v ustvarjalnih delavnicah so utrujeni otroci postali lačni in žejni. Lakoto so potešili s picami ter  se  posladkali s pecivom, zraven pa  popili veliko čaja in kakava.
Da je letošnja prireditev tako dobro uspela, je nedvomno zasluga tudi mladih mam, ki  so z dobro voljo ob pomoči sponzorjev prostovoljno organizirale  in pomagale, da so se otroci imeli lepo in si takšen  dogodek  tudi zapomnili. Na koncu pa so bili razigrani in nasmejani otroci navdušeni nad super žurom. Obljubili so, da pridejo tudi naslednje leto.

II. SREČANJE S TRZINSKIMI ROJAKI

II. SREČANJE S TRZINSKIMI ROJAKI

Letošnje, drugo srečanje s Trzinskimi rojaki, ki ga organiziramo v Turističnem društvu Kanja in ga finančno ter s prisotnostjo podpira tudi Občina Trzin, je bila ena od prireditev, vključena v Dneve evropske kulturne dediščine. Zato so bile tudi priprave na srečanje v tej smeri.
Zagotovo so rojaki želeli spoznati razvoj rojstnega kraja, kar so si lahko ogledali preko video kolaža v trzinskem centru Ivana Hribarja – dvorani Marjance Ručigaj. Sicer pa je bilo dopoldne namenjeno za klepet ob priložnostni pogostitvi.  Ogled razstave rojaka Jožeta Töniga in pričevanje o pomembnem trzinskem rojaku Ivanu Hribarju, katerega doprsni kip stoji  v po njem imenovanem občinskem informacijskem središču. Gostom smo ponudili promocijsko gradivo, edicije iz trzinske zgodovine in dediščine ter spominke.  
Drugi del srečanja je bil namenjen sprehodu po prvotnem delu Trzina, obujanju spominov na nekdanji utrip kraja ter dediščini, ki je v tem delu vasi še ohranjena. Žal je marsikaj že izginilo, vendar zavest med ljudmi za zaščito dediščine je vedno bolj prisotna. Kako jo ohraniti in strokovno zaščititi, pa je med drugim tudi poslanstvo Zavoda za kulturno dediščino, katerega predstavnica Renata Pamič je bila tokratna naša gostja. Posebno pozornost je namenila obnavljanju Jefačenkove domačije, nad katero njihov zavod strokovno bdi. Z njo bo Trzin dobil vzorno spominsko zbirko, ki bo pričala o nekdanjem živlenju in  o pomembnih dogodkih trzinske zgodovine. Za rojake, ki niso zmogli poti, je bila na voljo vprega Franca Florjančiča. 

Pozno popoldne pa še druženje v gostilni Pr’Narobet, nastop folklorne skupineTurističnega društva Kanja “Trzinka” in nepogrešljivih harmonikarev Mihe in Uroša. In zaključek: “Vidimo se drugo leto, vabite nas na trzinske prireditve, mi pa bomo zapisovali spomine”.

 
 

 

JESENSKA ZASADITEV ZADNJEGA POČITKA IN O INVAZIVNIH TUJERODNIH RASTLINAH

Turistično društvo Kanja Trzin je 15. oktobra organiziralo dvoje predavanj: prvo o zasaditvi zadnjega počitka in načinu spravila okrasnih rastlin preko zime, ter drugo, o tujerodnih invazivnih rastlinah. Prvo predavanje direktorice GAIA gospe Lorete Vlahović, lahko povzamemo:
Preden se lotimo zasaditve groba moramo upoštevati lego le-tega, dobro premisliti, koliko časa bomo imeli za negovanje, saj je od tega odvisno, katere rastline bomo izbrali in pomembno je, da zadnje počivališče vsaj delno prikaže tudi način življenja pokojnika. Najmanj dela bo z grobovi, kjer bomo zasadili zimzelene rastline, površino pa prekrili z lubjem, prodom ali drobnim peskom. Takšni grobovi so vedno lepo urejeni, vse leto enaki, kar pa ni najbolj po slovenskem okusu. Odločimo se lahko za zimzelene rastline s travami ali grmički v kombinaciji s cvetočimi enoletnimi rastlinami, ki jih menjavamo ob letnih časih. Strokovnjaki, ki tudi pri grobovih zagovarjajo, da je manj več, pa priporočajo, da se na debelejši pesek postavi veliko kroglo posodo z nasadi primernimi letnem času. Na grobu naj bo samo en šopek, pa čeprav je praznik, in to obvezno v barvi nasada. Biti moramo zelo previdni pri izbiranju cvetja in barv, da je vse usklajeno in lepo, kar je tudi namen urejanja zadnjega vrtička. Ker smo Slovenci znani po prižiganju sveč, naj bodo tudi te v zmerni količini in v  barvi nasada.
Zanimiva so bila tudi njena priporočila glede zimovanja  okrasnih rastlin in drevja. Predvsem je važno, da poskrbimo za njihovo primerno zaščito pred nižjimi temperaturami. Rastline, shranjene zunaj lahko ovijemo s filcem, shranjenim znotraj pa pod lonec vedno namestimo primerno podlago /debel karton, ali stiropor/ ter jih letnemu času primerno zalivamo.

O tujerodnih invazivnih rastlinah, nekaj jih je nabrala tudi v Trzinu, je spregovorila gospa Tina Kralj.

Izpostavili smo koristi  sodobne mednarodne trgovine, ki ima lahko včasih tudi nepredvidljive posledice.  Namreč nekatere eksotične, očem prijazne rastline, ki jih kupimo v bližnjem cvetličnem centru in jih podarimo svojim bližnjim, lahko čez čas uidejo čez ograje naših domov  na sosednji travnik ali v gozd. Nekatere tujerodne vrste se hitro prilagodijo na novo okolje in ker nimajo naravnih sovražnikov hitro rastejo v strnjenih sestavih. Prekrijejo in odvzamejo svetlobo in hrano drugim domačim rastlinam, ki so rasle na tem področju. Domače vrste tako prenehajo uspevati in tujerodne rastline prekrijejo obronke gozda, se razbohotijo ob potoku, železnici…

V Trzinu najdemo strnjene sestoje amorfe ob plinarni, čudovit japonski dresnik ob trzinski obvoznici in pri avtomobilskem servisu, raznobarvna peterolistna vinika pa čudovito uspeva na naših ograjah, prekriva pročelja hiš in se vije na sosednja drevesa. Nekatere  divje rastoče invazivne rastline lahko povzročajo tudi hude alergije, kot recimo ambrozija, ki je k sreči v Trzinu še nismo zasledili. Vendar je bila videna v sosednjih Domžalah in v kratkem jo lahko pričakujemo tudi pri nas.  Si predstavljate, da na vaši njivi namesto zelja začne rasti čuden plevel, ki se hitro razmnožuje in vam zmanjša pridelek? Ko ga želite odstraniti, pa ugotovite kako težko je to? Odstranjevanje  posameznih rastlin, ko jih opazimo, je edini učinkovit način, da preprečimo razrast. Rastline je najbolje odstraniti s korenino vred in zažgati. Najbolje v času cvetenja preden naredi semena.

V Trzinu se nezaželene tujke že bohotijo ob robu zavarovanega območja NATURA 2000 in ogrožajo zavarovana  področja naših mokrišč in tam živečih rastlin in živali. Ko se namreč zamenjajo rastline, se posledično spremeni celotno okolje  vključno z živalmi, ki so se recimo prej hranile z robidnicami, ki prenehajo rasti zaradi tujih invazivk. Upamo, da bomo s skupnimi močmi ob podpori Občine Trzin uspeli organizirati akcijo odstranjevanja nevarnih rastlin in nadaljevali z ozaveščanjem, kakšno škodo lahko naredi rastlina v cvetličnem lončku, ki ga bomo podarili babici za rojstni dan.

Jesenska prireditev in noč čarovnic

TRADICIONALNA JESENSKA PRIREDITEV IN NOČ ČAROVNIC

vabimo  vse otroke, starše, stare starše na
tradiciolano jesensko prireditev pred nočjo čarovnic
v četrtek,  25. oktobra ob 16.00 uri
na ploščad med bloki na Lubljanski cesti v Trzinu

Skupaj bomo:

– izrezovali buče in na koncu najlepše izdelke nagradili,

– poslikavali obraze,

– skupaj plesali ob glasbi DJ Denisa, 
   za plesne korake otrok bo skrbela plesalka Nina in
 napolnili prazne želodčke z jesenskimi dobrotami.

Vabilo na 2. srečanje s trzinskimi rojaki


 V okviru letošnjih dnevov evropske kulturne dediščine, ki poteka pod skupnim geslom
“IZKUŠNJA DEDIŠČINE”

Vljudno vabljeni,

dragi trzinski rojaki,
vaši partnerji,
člani TD Kanja, občanke in občani!

2. SREČANJE S TRZINSKIMI ROJAKI
22. SEPTEMBRA  2012

 Program srečanja:

-ob 10.30 uri sprejem in dobrodošlica pred
  Centrom Ivana Hribarja Trzin, Ljubljanska c. 12 f
-ogled razstave v avli CIH in kolaža s posnetki
  Trzina v dvorani Marjance Ručigaj
-turistični ogled Trzina
-druženje v gostilni Pr’ Narobet, Mengeška cesta 37-
prispevek 10€

 Informacije in prijave v CIH preko tel. 01 564 47 30
ali Jožica 031 668 615, Zinka 031 624 999 in
e-pošta info@td-trzin.si

 

DNEVI NARODNIH NOŠ IN OBLAČILNE DEDIŠČINE – KAMNIK od 7. do 9. septembra 2012

Vabljeni na prireditev

42. DNEVI NARODNIH NOŠ IN OBLAČILNE DEDIŠČINE
KAMNIK od 7. do 9. septembra 2012.

Turistično društvo Kanja Trzin bo 8. in 9. septembra na tej prireditvi sodelovalo s predstavniki domače in umetnostne obrti – rezbarji in veziljami na stojnicah na Šutni in v sklopu območja Srca Slovenije oba dni, od 8.00 do 19.00 ure.
V nedeljo, 9. septembra, bo v tradicionalni povorki narodnih noš tudi naša
folklorna skupina Trzinka.
Ogled povorke od 15.00 ure dalje od Mercator centra do kulturnega doma Kamnik.

Udeležili smo se Lovrenčevega sejema v Podčetrtku.

Na povabilo TD Podčetrtek smo se 10. avgusta udeležili Lovrenčevega sejma. Zanimivosti iz Trzina so si obiskovalci lahko ogledali na dveh stojnicah – rezbarstvo in veziljstvo, prisrčno so pozdravili tudi nastop Folklorne skupine Trzinka. Kot običajno smo imeli na voljo promocijsko gradivo in za pokušino trzinsko klobaso.

Ob tej priliki je naš razstavni prostor obiskal župan občine Podčetrtek, gospod Peter Misja, ki je obenem tudi predsednik Turistične zveze Slovenije.

Izredno zanimiva je bila postavitev stojnic razstavljalcev po lepo urejenem središču Podčetrtka ter razporeditev glasbenih skupin po vsem sejemskem prostoru; vsi okoliški gostinci s ponudbo hrane in pijače so zaživeli s sejmom in seveda tudi domači pridelovalci vin, sokov, kisa, sadja, sira, mesnih izdelkov itd. Kot zanimivost je bil srečelov, ki ga je na farni praznik Sv. Lovrenca organizirala kar domača župnija.